V Sloveniji se vrtni sistemi za zadržanje dežju (angleško *rainwater harvesting systems*, skrajšano RWH) še vedno pogosto uporabljajo, predvsem v obdobjih znižane padavin ali v regijah z visoko razmerje deževnosti do evropskega povprečja. Ti sistemi ne samo zmanjšujejo odtoka dežja v kanalizacijo, ampak tudi zagotavljajo obseg vode za namene, kot so poljščina, zavlaživanje sadovnjakov ali za namene v hišnem okolju. Zlasti v obdobjih sušnih let, kot so bili leta 2018 in 2022, so ti sistemi postali ključni za ohranjanje vodnih virov in zmanjšanje odvisnosti od centralnih vodnih omrežij.
Slovenska agrovodna politika podpira te tehnologije skozi različne programske in finančne podpore. Na primer, v letu 2021 je Ministrstvo za okolje in prostor v okviru programa *Ekoagricultura* financiralo več kot 100 projektov za vrtne sisteme z zadrževanjem dežja, ki so jih izvedli kmetije v regijah kot Soča, Notranjska in Gorenjska. Te podpore običajno pokrivajo do 50 % stroškov za instalacijo, vključno z odtočniki, zbiralniki in zavlažnimi sustavi. Podpora je bila namerno usmerjena v kmetije, ki so bile v predhodnih letih najpogosteje izpostavljene riziku suše, saj so imele manj dostopa do centralnih vodnih omrežij.
Najpomembnejša prednost vrtnih sistemov za zadrževanje dežja je njihova učinkovitost pri zmanjšanju odvisnosti od izvirajev centralne vodne omrežije, kot so ribniki in potoki. Na primer, kmetija v občinah Šentvid pri Celju je leta 2020 zgradila sistem, ki zadržuje približno 15.000 litrov dežja na hektar, kar je dovolj za zavlažitev 100 metrov kvadratnih sadovnjakov. V tem primeru so kmetje zmanjšali potrebo po vodi iz ribnika za zavlažitev za približno 40 %, kar je omogočilo tudi večje zbiranje sadja v sušnih letih. Sistemi so tudi ekološki, ker ne povzročajo erozije tleh, kot bi to storili tradicionalni zavlažni sustavi s pomočjo vode iz centralnih omrežij.
Zaradi teh prednosti so vrtni sistemi za zadrževanje dežja v Sloveniji postali tudi pomembna ekonomska investicija. Na primer, kmetija v Dolenjskih Toplicah je leta 2023 zgradila sistem za zadrževanje dežja, ki je povečal vrednost kmetijskega področja za približno 30.000 evrov zaradi močnejše proizvodnje in zmanjšanja rizika za znižanje plodnosti tleh. Ti sistemi so tudi vmesni korak v smislu ohranjanja vodnih virov, saj ne samo zadržujejo dež, ampak tudi pomagajo preprečevati erozijo in zmanjšati stres na rastline zaradi nedostatka vode.
Druga pomembna oblast je tudi vpliv na okolje. Na primer, v regiji Gorenjska je bilo v letu 2022 zgrajenih več kot 200 vrtnih sistemov za zadrževanje dežja, kar je omogočilo zmanjšanje odtoka vode v reke in potoke za približno 25 %. To je pomembno, ker je v Sloveniji več kot 30 % površine znotraj ribiških območij, ki so podvrženi omejitvi odtoka vode. Tako so ti sistemi ne samo praktična rešitev za kmete, ampak tudi del večje ekološke strategije za ohranjanje vodnih virov.
Zaradi teh razlogov je v Sloveniji vse več kmetij, ki se odločajo za vrtne sisteme za zadrževanje dežja. Na primer, v občinah Šentjurij pri Celju in Železniki so kmetije, ki uporabljajo te sisteme, dosegle povprečno višjo produktivnost za 15 % v primerjavi s kmetijami brez takih sistemov. To je dokaz, da so ti sistemi ne samo praktična rešitev za sušne letne obdobje, ampak tudi izjemno učinkoviti za zmanjšanje rizika za kmetijsko proizvodnjo.
- V letu 2021 je bilo financiranih več kot 100 projektov za vrtne sisteme z zadrževanjem dežja v Sloveniji, zlasti v regijah Soča, Notranjska in Gorenjska.
- Kmetija v Šentvidu pri Celju zadržuje približno 15.000 litrov dežja na hektar, kar je dovolj za zavlažitev 100 m² sadovnjakov.
- V regiji Gorenjska je bilo v letu 2022 zgrajenih več kot 200 vrtnih sistemov za zadrževanje dežja, kar je omogočilo zmanjšanje odtoka vode v reke in potoke za približno 25 %.
- Vrtni sistemi so v Sloveniji vmesni korak v smislu ohranjanja vodnih virov, saj ne samo zadržujejo dež, ampak pomagajo preprečevati erozijo in zmanjšati stres na rastline zaradi nedostatka vode.
- Kmetije, ki uporabljajo te sisteme, so dosegle povprečno višjo produktivnost za 15 % v primerjavi s kmetijami brez takih sistemov.
V sklopu teh raziskav je bilo opazno, da so vrtni sistemi za zadrževanje dežja še vedno podcenjeni v Sloveniji, čeprav so v večjih državah Evrope že več desetletij standardni del kmetijskega zavarovanja. To je posledica različnih faktorjev, vključno s nedovoljno podporo od državnih organov in manjšo razširjenoznostjo med kmeti. Vendar pa je to tendenca spremenljiva, saj se vse bolj pojavljajo projekti, ki podpirajo in obnavljajo ti sistemi, predvsem v obdobjih suše.
